Kal v Gorjanskem

Ker je na Krasu vedno primanjkovalo pitne vode, so pri razvoju kmetijstva pomembno vlogo odigrali kali in lokve, ki so kmetom v sušnih obdobjih nudili stalen vir vode. Kotanjo za kal so navadno skopali ob vznožju vzpetine ali kjer se je že naravno zbirala voda. Jamo so nato obložili s posebno zemljo, kraškim ilom, ki je precej glinasta. S posebnim orodjem, lesenim čokom ali ‘’tovkalom’’, so ilo zbili, kasneje pa jo je živina med napajanjem s parklji zgnetla in samodejno ust­varila za vodo neprepustno dno. Ponekod so jamo obdali s kamnitimi kladami. Kali so se polnili z deževnico, izvirkom ali pa so do njega napeljali podzemne kanale. Bili so predvsem namenjeni za napajanje živine. Sodili so v sklop najstarejše vaške samouprave.

(Povzeto po: Vodnk Kras med Štanjelom in Devinom)